Wednesday, June 27, 2007

Pohod Sv. Vid - Velike Lašče

V nedeljo zjutraj, po zajtrku, na dan državnosti smo se druščina 3 popotnikov odpravila iz apartmaja Dialog v Hruškarjih nazaj proti Sv. Vidu. Čakal nas je rahel vzpon po asfaltni cesti proti eni najvišje ležečih vasi v Sloveniji. Občutek sem imel, da smo hitreje prišli gor kot prejšnji dan navzdol v Hruškarje.


V Sv. Vidu smo si ogledali trgovino, ki je nekoliko odmaknjena iz poti.

Nato smo se mimo cerkve odpravili po cesti navzdol proti vasi Jerišče. Šli smo tudi mimo mesta, kjer so imeli prejšnji dan domačini kresovanje. V tem času so ravno pospravljali mize.



Iz vasi Jerišče smo hodili naprej navzgor in navzdol proti vasi Polšeče. Vas se je nahajala na vrhu hriba, mi smo šli mimo te vasi po cesti, ki se je vila pod njo.

Hodili smo zopet stisneni med gozdovi, hribi in travniki po dolini proti vasi Zavrh. Malo pred vasjo smo opazili oznake poti Kurirjev in vezistev, ki je prišla iz smeri Pajkovo.

Vas Zavrh nam je najbolj ostala v spominu po volu iz žice, ki je bil postavljen na vrhu hriba na začetku vasi.

Iz vasi Zavrh smo se spustili najprej po makedamski cesti, nato pa po ozki strmi gozdni proti dolini Iške.

Nekaj minut smo hodili po dolini Iške, nakar smo šli čez betonski most Iške.

Od tu najprej smo se začeli vzpenjati po enakomerni gozdni makedamski cesti, dokler po slabi uri hoje nismo prišli do Predgozda, ki je sestavni del vasi Sela pri Robu.

Pri Silvi, oskrbnici lovske koče, smo se odžejali in pojedli naše sendviče. Žigosali smo tudi naše knjižice s štampiljkami E7, ki se nahajajo v koči, ki je namenjena pohodnikom po evropskih pešpoteh.

Po pol ure počitka smo se odpravili naprej po že znani poti, kajti pred približno pol leta smo po tej poti hodili po E6. Šli smo skozi vasi: Rupe, Mohorje, Boštetje. Značilno za te kraje vse do Velikih Lašč je, da so ob cesti panoji, ki opisujejo vas skozi katero hodimo in njeno zgodovino in pomebne ljudi, ki so živeli v teh vaseh. Malo naprej iz vasi Selo pri robu nas je čakal prvi pano, ki je opisoval Pešpot ob rimskih obrambnih zidovih ali Claustra.

Naslednji pano smo si lahko ogledovali in prebrali njegovo vsebino v vasi Mohorje. Ta pano opisuje 9 vasi v bližini, ki tvorijo zaokroženo celoto.

Po dobri ure hoje smo prišli do razcepa poti E6 in E7 v kraju Naredi, kjer smo opazili tudi nekaj vikendov.

Res pa je, da je bila vas še nekoliko oddaljena od razcepa 2 slovenskih evropskih pešpoti.

Mi smo tokrat zavili po E7, ki nas je vodila v naslednjo vas Bane. Pri kmetiji, mimo katere nas je vodila pot, smo opazovali lepe nasade rož.

Nato nas je pot vodila proti Zgončam, kjer je bilo potrebno iti po dokaj strmi makedamski cesti, da smo prišli pod vasjo, kjer smo zavili desno proti dolini, kjer so tudi Velike Lašče.

Tudi tu je bil pano, ki je tokrat opisoval vas Zgonče.

Od tu naprej smo šli po asfaltni cesti navzdol do vasi Logarje. Kmalu smo zavili iz asfalta na gozdno cesto, ki nas je pripeljala do Logarjev, ki so praktično že v dolini.

Sedaj smo prišli že kar krepko na Dolenjsko, začutili smo lahko drugo pokrajino, ki je očitno bolj odprta kot Notranjska, kajti prva je bila stisnena med hribi.Čeprav je bil ta prvi del zelo podoben notranjski pokrajini hribi, doline, travniki in manjše vasi.

Pri vasi Kaplanovo smo zavili navkreber po asfaltni cesti proti vasi Podsmreka.

V tej vasi je tudi rojstna hiša slovenskega književnika Josipa Stritarja.

Poleg tega pa lahko preberemo zopet pano z opisom značilnosti kraja, kjer je bil postavljen.

Iz vasi Podsmreka smo nadaljevali pot navkreber, dokler nismo prišli na vrh hriba, kjer je bila tudi kapelica. Tone in Miha sta govorila da je tukaj vlak, kajti bila je bila krajevna tabla z napisom vasi ulak.

Tukaj se je bilo potrebno samo še spustiti proti Velikim Laščem. Približno po 3/4 ure hoje smo prispeli v to malo večje naselje, ki je po velikosti takoj za Vrhniko, če upoštevamo našo 2 dnevno pot.

Nekaj časa smo hodili skozi vas, dokler nismo končno prišli do ceste Ljubljana-Kočevje. Na hitro smo si kupili nekaj sadja in pijače na stojnici s sadjem in zelenjavo, kajti ura se je približevala tretji uri popoldan, ko pride avtobus iz Kočevja. Resnično je prišel ob tej uri avtobus, s katerim smo se odpeljali do Ljubljane.









No comments: